Moji miselni vzorci o življenju so bili sestavljeni že v osnovni šoli pri dvanajstih letih, ko sem ozdravela po paralizi. V sebi sem nosila svoj svet likovnega ustvarjanja, ki je, in je še vedno samo moj in nikogaršnji drug. V tem svetu sem sama, ne glede na vse paralelne dogodke, ki so me in me še spremljajo skozi življenje.

Veliko delam in malo spim. Moj umetniški samotarski svet je poln idej, ki se spontano odvijajo skozi čas in mi jih je nemogoče razložiti.