Svoja dela skozi leta bi opisala kot večni opazovalec vsega okrog sebe doma ali v tujini. Spletna stran je razdeljena na področja, ker so bile zahteve likovnih del zelo različne in prilagojene.

Moji miselni vzorci o življenju so bili sestavljeni že v osnovni šoli pri dvanajstih letih, ko sem ozdravela po paralizi. V sebi sem nosila svoj svet likovnega ustvarjanja, ki je, in je še vedno samo moj in nikogaršnji drug. V tem svetu sem sama, ne glede na vse paralelne dogodke, ki so me in me še spremljajo skozi življenje.

Doma sem iz Ljubljane, iz številne družine, zato se je bilo treba po šoli za oblikovanje zaposliti in se izobraževati ob delu, kot je to usoda mnogih. Izobraževanje me je spremljalo večji del pri svoji zaposlitvi računalniške tehnologije. V 90 tih letih sem se s svojo družino preselila proti Gorenjski, ker sem rabila več prostora in s tem pridobila atelje. Rada imam planine in njihov učinek na sliki, kot ozadje nekega varovanega zavetja vsega v ospredju. Pri svojem ustvarjalnem delu sem samotar. Ne udeležujem se skupinskih razstav in raje naredim svoje, s svojo tematiko. Nekaj jih je bilo v Ljubljani, kasneje več na gorenjskem. Ustvarjam v različnih tehnikah. Portrete najraje rišem v oglju ali svinčniku, tudi pastel in voščenke so izrazite, krajine pa so mi ljubše v olju. Oljna slika s časom pridobi lastno patino in vrednoto, zato akrila ne uporabljam, ker se nikoli ne patinira in deluje preveč plastično. Ilustracije so mi ljubše v akvarelu ali pastelu in, ker pišem tudi zgodbice za otroke, je lažje predstaviti svojo idejo, če jo tudi narišeš.

Sem mati hčere in sina in zdaj že tudi babica treh vnukov. Veliko sem potovala in povsod sem risala. Nekje na teh poteh sem srečala svojega drugega moža Finca po rodu. Od tod tudi moj skandinavski priimek.

Veliko delam in malo spim. Moj umetniški samotarski svet je poln idej, ki se spontano odvijajo skozi čas in mi jih je nemogoče razložiti.

Meta Lahdenmǟki